Poraba alkohola: primer Slovenije

poraba

2. 6. 2015 | dr. Barbara Lovrečič | članek

V Glasilu Zdravniške zbornice Slovenije (ISIS 2015; 6: 49-52) je bil objavljen strokovni prispevek z naslovom Poraba alkohola: primer Slovenije.

Avtorici Mercedes Lovrečič in Barbare Lovrečič ugotavljata, da poraba alkohola v Sloveniji upada, a še vedno ostaja nad svetovnim in evropskim povprečjem. Recesija lahko vpliva na zmanjšanje porabe alkohola. Sistemski ukrepi, usmerjeni v omejevanje porabe alkohola, ki so dokazano učinkoviti in imajo za posledico poleg manjše porabe alkohola tudi druge ugodne učinke na zdravje splošne populacije, so nenadomestljivi.

Po zadnjih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO ) je znašala poraba alkohola v svetu v letu 2010[*] v povprečju 6,2 l čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega več kot 15 let. Po porabi alkohola še vedno prednjači Evropska regija SZO, kjer so največji porabniki alkohola na svetu. Tako je v rej regiji leta 2009 znašala registrirana poraba alkohola v povprečju 12,5 l čistega alkohola na odraslega državljana letno, kar je predstavljalo več kot dvakratno svetovno povprečje, a je bilo v obdobju od leta 1990 do leta 2010 v tej regiji zaznati izrazit upad registrirane porabe alkohola na odraslega prebivalca.

SZO ocenjuje, da je bila za leto 2010* v ER[†] SZO skupna poraba alkohola 10,9 (v Sloveniji  11,6) l čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega več kot 15 let, in sicer registrirana poraba je bila 9,0 (v Sloveniji 10,6), neregistrirana poraba pa 1,9 (v Sloveniji 1,0) l čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega več kot 15 let. Slovenija je imela v primerjavi z ER SZO višjo skupno in registrirano porabo alkohola ter nižjo neregistrirano porabo alkohola.

Po podatkih SZO je tako v primeru Slovenije kot ER SZO skupna poraba alkohola upadla v primerjavi s  prejšnjim obdobjem (obdobje 2008-2010 vs. 2003–2005), za Slovenijo je v primerjalnih obdobjih upadla registrirana, neregistrirana ter skupna poraba alkohola.

Upad porabe alkohola v zadnjih letih bi  lahko bil povezan z gospodarsko krizo in recesijo, a je ta upad zaznati že po letu 2005, kar je bolj verjetno posledica sprejetih sistemskih ukrepov, usmerjenih v omejevanje porabe alkohola, med najpomembnejšimi je Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA). V zadnjih letih smo bili priča tudi drugim sistemskim ukrepom, usmerjenim v omejevanje porabe alkohola (Zakon o voznikih, Zakon o varnosti in zdravju pri delu, leta 2012 so se trošarine na alkoholne pijače v Sloveniji dvignile).

Kljub ugodnim napovedim SZO glede porabe alkohola v Sloveniji ter ugodnemu trendu padanja porabe alkohola pri nas je treba problematiki vseskozi namenjati ustrezno pozornost ter dosegati širši družbeni in politični konsenz na področju alkoholne politike, še posebej pri sprejemanju nadaljnjih sistemskih ukrepov, usmerjenih v omejevanje porabe alkohola, ki so dokazano učinkoviti in kot taki nezamenljivi.

Članek je v celoti dostopen na:http://www.zdravniskazbornica.si/admin/categories/magazines/pdf/isis2015-06.pdf


[*] skupna registrirana poraba za 2008-2010 in neregistrirana poraba za 2010

[†] Evropska regija SZO vključuje države EU, države kandidatke za članstvo, Norveško in Švico.