SLOVENSKO
|
Ali kadilstvo v sloveniji narašča ali upada?
Čemu? Kolkšen odstotek slovencev kadi?
Kakšna je struktura kadilcev - ali kadijo več moški ali ženske? Mladi ali starejši?
Raziskava ''Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije'' iz leta 2001 je pokazala, da je med odraslimi 23,7% kadilcev. Približno toliko je tudi tistih, ki so v preteklosti kadili, a so s kajenjem prenehali. Delež kadilcev je večji med moškimi. Razlika med spoloma je relativno majhna in se bo predvidoma še zmanjševala. Raziskava je potekala v starostni skupini 25-65 let. Največji delež kadilcev je v starostni skupini 30-39 let, nato 25-29 let. Delež kadilcev po 40. letu upada in je najnižji v starostni skupini 60-64 let. To je razumljivo in posledica tega, da se po 40. letu že pojavljajo prve zdravstvene težave in motnje, ki te osebe prisilijo v razmišljanje o bolj zdravem načinu življenja. Med tistimi z nižjo stopnjo izobrazbe je delež kadilcev večji, prav tako v socialnoekonomsko nižjih slojih. Prav tako je večji med aktivno zaposlenimi. Delež kadilcev je največji v mestnem okolju, nižji v primestnem in najnižji v vaškem okolju.
V Sloveniji je delež kadilcev med odraslim prebivalstvom v zadnjih letih upadel, še posebej po sprejetju Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov v letu 1996. Takšni ukrepi, kot je bil ta zakon, imajo zanesljivo določen vpliv na pogostost kajenja. Istočasno pa je na spremembe v deležu kadilcev vplival tudi povečan obseg informacij in dogodkov na to temo v času sprejemanja zakona.
Raziskava CINDI leta 1990/91 je pokazala, da je med odraslimi prebivalci Ljubljane 42% kadilcev, leta 1994/95 pa 37,8%. Razlika ni statistično pomembna. Velik padec pa je zaznala raziskava 1996/97, ko je bil delež kadilcev 28,5%.
Raziskave Slovensko javno mnenje so pokazale sledeče: SJM 1994/1: 28,2% vprašanih je kadilo, SJM 1996/2: 26,5% vprašanih je kadilo, SJM 1999/2: 24,5% vprašanih je kadilo, SJM 2001/3: 25,3% vprašanih je kadilo. Obeh raziskav ni mogoče primerjati, ker so starostne skupine, ki jih obravnavajo, različne (SJM 18 let in več, CINDI 25-65 let).
Med mladimi pa delež kadilcev narašča. Kot kažejo raziskave ESPAD se je med leti 1995, 1999 in 2003 značilno povečal delež kadilcev med slovenskimi 15 in 16-letniki, ki redno kadijo (40-krat ali bolj pogosto v preteklih 30 dneh pred anketo). Leta 1995 je kadilo 16,4%, leta 1999 25,7% in leta 2003 27% anketiranih. Dekleta so tu že v rahli prednosti pred fanti iste starosti. Kajenje mladostnikov je nasploh vedno večji problem v razvitem svetu, razloge pa je najverjetneje potrebno poiskati v značilnosti tega starostnega obdobaj.
Raziskava HBSC (Health Behaviour in School Aged Children: a WHO cross-national study), ki je bila v Sloveniji izvedena v letih 2000/2001 je pokazala, da med 13-letniki kadi vsak dan 3,5% fantov in 1,8 % deklet. Med 15-letniki pa kadi vsak dan že okoli 23% fantov in deklet. 15-letnikov, ki kadijo vsaj enkrat na teden, ne pa vsak dan, je nekaj manj kot 30%. Mladi začnejo kaditi okoli 13. leta starosti.
Kajenje je najpomembnejši preprečljivi vzrok zbolevanja in prezgodnje smrti v razvitem svetu. Kajenje škoduje skorajda vsakemu organu telesa in povzroča številne bolezni. Zaradi kajenja umre približno polovica rednih kadilcev. Podatki kažejo, da kadilci v povprečju umrejo 14 let prej kot nekadilci. Kadilci najpogosteje umirajo zaradi raka, pljučnih bolezni in bolezni srca in ožilja. Tudi dolgotrajnejša obolevnost, zgodnejša invalidnost in nezmožnost za delo so pri kadilcih zaskrbljujoče. Opustitev kajenja ima na zdravstveno stanje takojšnje ugodne učinke.
Kadilski dim pomembno vpliva na zdravje nekadilcev v bližini kadilca. Pasivno kajenje prav tako kot kajenje privede do obolenj kot so rak, pljučne bolezni in bolezni srca in ožilja. Še posebej je pasivno kajenje škodljivo za otroke. Pri njih poveča tveganje za okužbe dihalnega sistema, privede do poslabšanj astme in je tudi dejavnik tveganja za nastanek astme pri otroku ter je povezano s ponavljajočimi se vnetji srednjega ušesa. Pasivno kajenje je po podatkih SZO vzrok ene tretjine do polovice sindromov nenadne smrti dojenčka.
Razlogov za uvajanje ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje kajenja je torej veliko.
Svetovna banka in drugi viri opisujejo 6 učinkovitih in stroškovno sprejemljivih pristopov k zmanjševanju kajenja:
Evropska zveza za preprečevanje kajenja je ocenjevala obstoječe protitobačne ukrepe v skoraj 30 evropskih državah. Slovenija je s 47 točkami od 100 možnih nekje v sredini vseh držav. Po padcu pogostnosti kajenja smo med državami z najvišjim znižanjem med leti 1985 in 2003.
Kakšna je struktura kadilcev - ali kadijo več moški ali ženske? Mladi ali starejši?
Raziskava ''Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije'' iz leta 2001 je pokazala, da je med odraslimi 23,7% kadilcev. Približno toliko je tudi tistih, ki so v preteklosti kadili, a so s kajenjem prenehali. Delež kadilcev je večji med moškimi. Razlika med spoloma je relativno majhna in se bo predvidoma še zmanjševala. Raziskava je potekala v starostni skupini 25-65 let. Največji delež kadilcev je v starostni skupini 30-39 let, nato 25-29 let. Delež kadilcev po 40. letu upada in je najnižji v starostni skupini 60-64 let. To je razumljivo in posledica tega, da se po 40. letu že pojavljajo prve zdravstvene težave in motnje, ki te osebe prisilijo v razmišljanje o bolj zdravem načinu življenja. Med tistimi z nižjo stopnjo izobrazbe je delež kadilcev večji, prav tako v socialnoekonomsko nižjih slojih. Prav tako je večji med aktivno zaposlenimi. Delež kadilcev je največji v mestnem okolju, nižji v primestnem in najnižji v vaškem okolju.
V Sloveniji je delež kadilcev med odraslim prebivalstvom v zadnjih letih upadel, še posebej po sprejetju Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov v letu 1996. Takšni ukrepi, kot je bil ta zakon, imajo zanesljivo določen vpliv na pogostost kajenja. Istočasno pa je na spremembe v deležu kadilcev vplival tudi povečan obseg informacij in dogodkov na to temo v času sprejemanja zakona.
Raziskava CINDI leta 1990/91 je pokazala, da je med odraslimi prebivalci Ljubljane 42% kadilcev, leta 1994/95 pa 37,8%. Razlika ni statistično pomembna. Velik padec pa je zaznala raziskava 1996/97, ko je bil delež kadilcev 28,5%.
Raziskave Slovensko javno mnenje so pokazale sledeče: SJM 1994/1: 28,2% vprašanih je kadilo, SJM 1996/2: 26,5% vprašanih je kadilo, SJM 1999/2: 24,5% vprašanih je kadilo, SJM 2001/3: 25,3% vprašanih je kadilo. Obeh raziskav ni mogoče primerjati, ker so starostne skupine, ki jih obravnavajo, različne (SJM 18 let in več, CINDI 25-65 let).
Med mladimi pa delež kadilcev narašča. Kot kažejo raziskave ESPAD se je med leti 1995, 1999 in 2003 značilno povečal delež kadilcev med slovenskimi 15 in 16-letniki, ki redno kadijo (40-krat ali bolj pogosto v preteklih 30 dneh pred anketo). Leta 1995 je kadilo 16,4%, leta 1999 25,7% in leta 2003 27% anketiranih. Dekleta so tu že v rahli prednosti pred fanti iste starosti. Kajenje mladostnikov je nasploh vedno večji problem v razvitem svetu, razloge pa je najverjetneje potrebno poiskati v značilnosti tega starostnega obdobaj.
Raziskava HBSC (Health Behaviour in School Aged Children: a WHO cross-national study), ki je bila v Sloveniji izvedena v letih 2000/2001 je pokazala, da med 13-letniki kadi vsak dan 3,5% fantov in 1,8 % deklet. Med 15-letniki pa kadi vsak dan že okoli 23% fantov in deklet. 15-letnikov, ki kadijo vsaj enkrat na teden, ne pa vsak dan, je nekaj manj kot 30%. Mladi začnejo kaditi okoli 13. leta starosti.
Kajenje je najpomembnejši preprečljivi vzrok zbolevanja in prezgodnje smrti v razvitem svetu. Kajenje škoduje skorajda vsakemu organu telesa in povzroča številne bolezni. Zaradi kajenja umre približno polovica rednih kadilcev. Podatki kažejo, da kadilci v povprečju umrejo 14 let prej kot nekadilci. Kadilci najpogosteje umirajo zaradi raka, pljučnih bolezni in bolezni srca in ožilja. Tudi dolgotrajnejša obolevnost, zgodnejša invalidnost in nezmožnost za delo so pri kadilcih zaskrbljujoče. Opustitev kajenja ima na zdravstveno stanje takojšnje ugodne učinke.
Kadilski dim pomembno vpliva na zdravje nekadilcev v bližini kadilca. Pasivno kajenje prav tako kot kajenje privede do obolenj kot so rak, pljučne bolezni in bolezni srca in ožilja. Še posebej je pasivno kajenje škodljivo za otroke. Pri njih poveča tveganje za okužbe dihalnega sistema, privede do poslabšanj astme in je tudi dejavnik tveganja za nastanek astme pri otroku ter je povezano s ponavljajočimi se vnetji srednjega ušesa. Pasivno kajenje je po podatkih SZO vzrok ene tretjine do polovice sindromov nenadne smrti dojenčka.
Razlogov za uvajanje ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje kajenja je torej veliko.
Svetovna banka in drugi viri opisujejo 6 učinkovitih in stroškovno sprejemljivih pristopov k zmanjševanju kajenja:
- Povišanje cen tobačnih izdelkov sodi med najučinkovitejše ukrepe, saj že samo 10% povišanje cene lahko privede do 4-8% znižanja porabe tobačnih izdelkov. Ta ukrep ima predvsem vpliv na mlade in pa ljudi z nižjimi dohodki.
- Splošna prepoved kajenja na javnih mestih in na delovnih mestih zaščiti nekadilce pred pasivnim kajenjem. Popolna prepoved kajenja na delovnih mestih zmanjša pogostnost kajenja do 10%. Popolna prepoved kajenja v barih in restavracijah pa še dodatno do 4%. Nepopolna prepoved ima približno polovičen učinek.
- Splošna prepoved oglaševanja in promocije tobačnih izdelkov predvsem zmanjša sprejemljivost kajenja, še posebej med mladimi.
- Obsežne medijske akcije in informacije za javnost
- Velika in jasna opozorila na škatlicah tobačnih izdelkov
- Pomoč pri prenehanju kajenja
Evropska zveza za preprečevanje kajenja je ocenjevala obstoječe protitobačne ukrepe v skoraj 30 evropskih državah. Slovenija je s 47 točkami od 100 možnih nekje v sredini vseh držav. Po padcu pogostnosti kajenja smo med državami z najvišjim znižanjem med leti 1985 in 2003.
| V Sloveniji je delež kadilcev med odraslim prebivalstvom v zadnjih letih upadel, še posebej po sprejetju Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov v letu 1996. |
