UICC je izdal več priročnikov in financiral mnogo držav v razvoju, da so lahko začele s prvimi dogovori na temo tobačne kontrole.
Za uspeh so bile ključne nevladne organizacije, politična volja, vključevanje medijev in prizadevanje vseh.
Glavni razlog za smrt je podaljšano kajenje in tveganja so še vedno velika: polovica kadilcev umre zaradi kajenja, in sicer polovica v svojih srednjih letih (35-69 let). Opustitev kajenja vseeno pomaga. Novi podatki iz Indije in Kitajske dokazujejo odloženo tveganje kajenja v teh državah. V Indiji je predviden 1 milijon umrlih zaradi kajenja na leto med leti
Tobak je politična bolezen. Cigaretna in tobačna podjetja so negativni liki, saj tobačna industrija manipulira z otroki, da ti postanejo kadilci. Industrija bogati, med tem ko porabniki ostajajo revni in postajajo bolni. Kadilci želijo prenehati, vendar so odvisni, tobačna industrija pa jim laže. To ni le industrija, ki ubija; je industrija, ki je kriva za umore.
Štiri ključna sporočila za vlade so:
Vlade bi tudi morale ignorirati mit tobačne industrije, da bi tobačna kontrola povzročila izgubo služb.
Načela morajo biti trdna in temeljiti morajo na dokazih, uporabljati se morajo učinkovite taktike komuniciranja, sodelovanje z drugimi na tem področju pa je nujno, da se zagotovijo viri.
Izkušnje dokazujejo, da države lahko uvedejo 100 % okolje brez dima, in sicer delovno okolje, šole in druga javna mesta. Pet študij primerov kaže, da potrebuje uveljavljanje zakonodaje za okolje brez dima politično voljo, podporo javnosti in jasno komunikacijo, ki utemeljuje razloge za takšno ukrepanje.
Vztrajnost je ključna pri uvajanju zakonodaje, pravila pa morajo biti jasna.
Irska je leta 2004 utrla pot. S pomočjo nevladnih organizacij in javnega sektorja so razširili preprosto sporočilo o pasivnem kajenju: gre za problem zdravja in varnosti.
Jasna in vztrajna sporočila so na Irskem delno delovala zaradi kulturnih standardov: 75 % populacije je nekadilcev, kadilci pa hočejo opustiti kajenje.
V Indiji so problemi kulturni odnosi, nepismenost, pomanjkanje virov, luknje v zakonu, apatija sistema, zasebni, od tobačne industrije sponzorirani mediji, malo zgledov v zabavni industriji in pomanjkanje koordinacije med skupinami za tobačno kontrolo.
V Franciji se je zdelo, da bo težko doseči spremembe, vendar je uspelo. Ključna je bila politična volja, identificirati in podpreti pa je treba tudi vodilne na tem področju.
Urugvaj je prva država brez dima v Latinski Ameriki. Kampanja »milijon zahval« je skrbela za javno podporo, ki je bila enako visoka med kadilci in nekadilci. Jasna, pisna dokumentacija odgovornih, spremljanje, nadziranje in velike kazni so bile ključnega pomena.
Turčija je uspela na podlagi javne podpore in vključenosti medijev.
Sporočilo je preprosto: TOBAK UBIJA.
Tobak je v 20. stoletju ubil 100 milijonov ljudi. Število umrlih v 21. stoletju lahko zlahka naraste do milijarde.
V Vzhodni Evropi so tobačna podjetja preplavila nove neodvisne države s cenenimi izdelki in agresivnim trženjem. V Rusiji obstaja neposredna povezava med večanjem porabe tobaka in zniževanjem življenjske dobe.
Predvidevajo, da bo samo v Indiji in na Kitajskem med letoma
Zaradi te zastrašujoče statistike je mednarodna skupnost napisala Okvirno konvencijo o tobačni kontroli (FCTC). Gre za enega najbolj uspešnih dogovorov v zgodovini ZN, ki ga je podpisalo 193 držav in ratificiralo 157. Konvencija promovira zvišanje cen tobaka in zvišanje davkov, ki bi zmanjšali povpraševanje; kontrolo nad tihotapljenjem; zaščito pred tobačnim dimom; opozorilne napise na cigaretnih zavojčkih; pomoč kadilcem pri opuščanju kajenja; protikadilske kampanje; prepoved oglaševanja, promocije in sponzorstva.
Slovenska zveza za tobačno kontrolo in javno zdravje |