Zdravje ali tobak – je to sploh vprašanje?

Zasvojene je 1,3 milijarde svetovne populacije

Med kadilci je največ Grkov – V Sloveniji kadi 40.000 ljudi – Smrtnost zaradi kajenja je štirikrat večja kot pri aidsu – S podražitvijo tobačnih izdelkov se delež kadilcev zmanjšuje – Radioaktivne snovi v cigaretah

Osrednja tema svetovne mladinske konference, ki je bila sredi aprila v indijskem Mombaju, je bila Zdravje ali tobak. Problem, s katerim se človeštvo sooča že desetletja, zadnja leta še intenzivneje, je združila mlade z vsega sveta, tudi štiri predstavnike Slovenije. Študent 3. letnika mariborske fakultete za zdravstvene vede Marko Plateis pravi, da so se mladi seznanili z najnovejšimi odkritji na tem področju, veliko časa pa so namenili tudi ozaveščanju o posledicah kajenja. Čeprav se delež kadilcev povečuje, še zmeraj kadi kar 1,3 milijarde svetovne populacije, ponekod se število kadilcev celo povečuje.

Največji delež moških kadilcev, več kot 60 odstotkov, najdemo v državah nekdanje Ruske federacije, Grčiji, Indoneziji, Singapurju, Jemnu in Afganistanu, najmanjšega (manj kot 20 odstotkov) pa v Centralni Afriki in Kanadi. Med kadilkami je največ Srbkinj in Avstrijk (več kot 40 odstotkov), medtem ko so Slovenke z manj kot 20 odstotki povsem na dnu. Pri nas sicer kadi 22 odstotkov ljudi, že vsaka šesta petnajstletnica in vsak peti petnajstletnik. Za primerjavo: s cigareto je zasvojenih kar 42 odstotkov Grkov. Tudi letna poraba cigaret na prebivalca je v tej sredozemski državi največja, kar 2500 na prebivalca. Enako je v Ukrajini, medtem ko je poraba v nekaterih državah Južne Amerike kar petkrat manjša. Posledice kajenja niso prijetne. Po podatkih, ki jih je zbral Marko Plateis, že sedem pokajenih cigaret na dan skrajša življenje za 10 odstotkov. Petnajst odstotkov kadilcev umre do 49. leta, pri čemer je v urbanih okoljih najpogostejši vzrok smrti (posledična) srčna in možganska kap, na podeželju pa tuberkuloza. V svetu zaradi posledic kajenja boleha za rakom 25 milijonov ljudi; zaradi tako pridobljene bolezni vsako leto umre 650.000 Evropejcev, smrtnost je kar štirikrat večja kot pri aidsu. V Sloveniji, kjer kadi 40.000 ljudi, je letno 3000 žrtev kajenja, od tega desetina zaradi pasivnega kajenja, ki je daleč najbolj razširjeno v Evropi in Turčiji.

Cigareta vsebuje številne škodljive snovi. Osupljiv je podatek, s katerim je postregla Mihaela Lovše, predsednica Slovenske zveze za tobačno kontrolo: v cigaretah se nahaja celo radioaktivni polonij 210, ki je botroval smrti nekdanjega ruskega agenta Aleksandra Litvinenka. Po besedah Lovšetove je kadilec, ki na dan pokadi 30 cigaret, tako izpostavljen sevanju, kot če bi mu v enem letu 350-krat slikali pljuča.

Načinov za opuščanje kajenja je več, med njimi sta tudi strožja zakonodaja in višja cena tobačnih izdelkov. Raziskave dokazujejo, da se delež kadilcev zniža tudi do 8 odstotkov, če se cena cigaret zviša za 10 odstotkov. Prav zato se je poraba cigaret v letih med 2002 in 2006 zmanjšala za 10 odstotkov, pri čemer je evropska komisija predlagala zvišanje trošarin za tobačne izdelke za dodatnih 20 odstotkov. Cena cigaret se bo do leta 2014 povečevala postopno.