SLOVENSKO
|
6.3.2008
Predstavitev ekonomskih vplivov pasivnega kajenja v Evropskem parlamentu
Poročilo o škodljivosti pasivnega kajenja (ekonomski in zdravstveni vidiki), ki so bili predstavljeni v Evropskem parlamentu dne 21.3.2006
TOBAK
Smrti zaradi kajenja - V EU vsako leto za posledicami pasivnega kajenja umre nad 79.000 ljudi, kaže poročilo združenja Partnerstvo za življenje brez dima (Smoke free partnership) o škodljivih vplivih pasivnega kajenja, ki so ga včeraj predstavili v Evropskem parlamentu v Bruslju.
Podatki za Slovenijo kažejo, da so leta 2002 zaradi pasivnega kajenja umrli 303 ljudje.
Zaradi posledic kajenja je sicer v Evropi leta 2000 umrlo 656.000 ljudi, kar predstavlja 14,6 odstotka vseh smrti, je razkrilo poročilo, ki ga je leta 2004 objavila Evropska komisija.
V Bruslju poudarjajo, da je nevarnost pasivnega kajenja po 20 letih zbiranja medicinskih podatkov dobro utemeljena in neizpodbitno dokazana, profesor Konrad Jamrozik, ki je sodeloval pri pripravi omenjenega poročila, pa poudarja, da pasivno kajenje povzroča srčne bolezni, kapi, pljučnega raka in nekatere bolezni dihal. Poročilo tudi navaja, da so pasivnemu kajenju in tveganju, ki je s tem povezano, najbolj izpostavljeni delavci v restavracijah, barih, pivnicah in nočnih klubih, v gostinskem sektorju na splošno pa naj bi zaradi posledic pasivnega kajenja vsako leto umrlo preko 300 ljudi.
Profesor John Britton, predsednik Odbora za nadzor tobaka pri Evropskem združenju za dihala, zato meni: "Ni razloga, da ne bi čim prej uvedli popolne prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih.
Uspeh na Irskem, Norveškem in v Italiji kaže, da lahko to enostavno in učinkovito dosežemo." Ključne ugotovitve poročila je natančneje mogoče strniti z naslednjimi točkami: pasivno kajenje na delu naj bi leta 2002 v EU povzrocilo vec kot 7.000 smrti, medtem ko naj bi pasivno kajenje na domu prispevalo k dodatnim 72.000 smrtim. Poleg tega je vdihavanje cigaretnega dima na delovnem mestu povzročilo smrt 2.800 nekadilcev, na domu pa je zaradi tega umrlo še 16.600 nekadilcev.
Na gospodarskem področju je izvajanje protikadilske zakonodaje prispevalo predvsem k znižanju porabe tobaka, poleg tega se znižujejo tudi socialni in zasebni stroški, povezani s kajenjem. Poročilo tudi navaja, da se zmanjšujejo stroški zavarovanja, analiza številnih primerov pa na primer tudi ni odkrila večjih sprememb pri državnih prihodkih z naslova prodaje tobačnih izdelkov, če so bile spremembe gospodarskih razmer nadzorovane in spremljane.
Poročilo združenja Partnerstvo za življenje brez dima poziva tudi k pripravi zakonodaje, s katero bi lahko odpravili kajenje v vseh zaprtih javnih prostorih in delovnih mestih, vključno z bari in restavracijami. Uvedba takšnih zakonov pa ne bi le podaljšala življenjske dobe in izboljšala zdravja državljanov, ampak bi tudi omogočila zmanjšanje števila delovnih dni, izgubljenih zaradi bolezni. Kljub nekaterim očitkom, da bi uvedba takšne politike povzročila škodo v gostinskem sektorju ali ga celo uničila, podatki iz New Yorka kažejo, da se je število delovnih mest v barih in restavracijah po uvedbi zakona o prepovedi kajenja v javnih prostorih povečalo za 10.600 (8,7 odstotka).
Od leta 2004 so podobno politiko uvedle tudi nekatere evropske države in pokrajine, in sicer Irska, Norveška, Italija, Malta, Švedska in Škotska, nekatere druge (Anglija, Wales, Severna Irska in Belgija) pa se na to že pripravljajo.
Na Irskem, ki je omenjeno prepoved uvedla marca 2004, so ukrepi naleteli na dober odziv tako med kadilci kot tudi nekadilci. Tako je bila kar 96 odstotkov vprašanih prepričanih, da je nova zakonodaja dosegla svoj cilj, temu pa je potrdilo tudi 80 odstotkov nekadilcev. Po podatkih Partnerstva za življenje brez tobaka naj bi bil tobak največji vir onesnaževanja v tistih zaprtih prostorih, kjer ljudje kadijo. Poleg tega kar 85 odstotkov dima v prostoru sestavlja dim, ki se sprosti pri gorenju cigaret med posameznimi vdihi, takšen dim pa naj bi bil tudi bolj strupen od dima, ki ga vdihujejo in izdihujejo kadilci.
Temu botruje dejstvo, da cigareta, ki jo kadilec drži v rokah ali odloži v pepelnik, gori pri nižji temperaturi kot med vdihavanjem, pri takšni temperaturi pa se tudi sprošča kombinacija kemikalij, ki vsebuje večji delež strupov.
Cigaretni dim vsebuje prek 4.000 kemičnih spojin, vključno z nekaterimi, ki jih je mogoče najti v onesnaževalih zraka in odpadkih, označenih z oznako "nevarno". Od teh spojin naj bi jih vec kot 50 povzročalo raka, 100 od njih pa je strupenih ali kako drugače nevarnih zdravju.
Vir: STA, 21. 3. 06 in http://www.zib.si
TOBAK
Smrti zaradi kajenja - V EU vsako leto za posledicami pasivnega kajenja umre nad 79.000 ljudi, kaže poročilo združenja Partnerstvo za življenje brez dima (Smoke free partnership) o škodljivih vplivih pasivnega kajenja, ki so ga včeraj predstavili v Evropskem parlamentu v Bruslju.
Podatki za Slovenijo kažejo, da so leta 2002 zaradi pasivnega kajenja umrli 303 ljudje.
Zaradi posledic kajenja je sicer v Evropi leta 2000 umrlo 656.000 ljudi, kar predstavlja 14,6 odstotka vseh smrti, je razkrilo poročilo, ki ga je leta 2004 objavila Evropska komisija.
V Bruslju poudarjajo, da je nevarnost pasivnega kajenja po 20 letih zbiranja medicinskih podatkov dobro utemeljena in neizpodbitno dokazana, profesor Konrad Jamrozik, ki je sodeloval pri pripravi omenjenega poročila, pa poudarja, da pasivno kajenje povzroča srčne bolezni, kapi, pljučnega raka in nekatere bolezni dihal. Poročilo tudi navaja, da so pasivnemu kajenju in tveganju, ki je s tem povezano, najbolj izpostavljeni delavci v restavracijah, barih, pivnicah in nočnih klubih, v gostinskem sektorju na splošno pa naj bi zaradi posledic pasivnega kajenja vsako leto umrlo preko 300 ljudi.
Profesor John Britton, predsednik Odbora za nadzor tobaka pri Evropskem združenju za dihala, zato meni: "Ni razloga, da ne bi čim prej uvedli popolne prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih.
Uspeh na Irskem, Norveškem in v Italiji kaže, da lahko to enostavno in učinkovito dosežemo." Ključne ugotovitve poročila je natančneje mogoče strniti z naslednjimi točkami: pasivno kajenje na delu naj bi leta 2002 v EU povzrocilo vec kot 7.000 smrti, medtem ko naj bi pasivno kajenje na domu prispevalo k dodatnim 72.000 smrtim. Poleg tega je vdihavanje cigaretnega dima na delovnem mestu povzročilo smrt 2.800 nekadilcev, na domu pa je zaradi tega umrlo še 16.600 nekadilcev.
Na gospodarskem področju je izvajanje protikadilske zakonodaje prispevalo predvsem k znižanju porabe tobaka, poleg tega se znižujejo tudi socialni in zasebni stroški, povezani s kajenjem. Poročilo tudi navaja, da se zmanjšujejo stroški zavarovanja, analiza številnih primerov pa na primer tudi ni odkrila večjih sprememb pri državnih prihodkih z naslova prodaje tobačnih izdelkov, če so bile spremembe gospodarskih razmer nadzorovane in spremljane.
Poročilo združenja Partnerstvo za življenje brez dima poziva tudi k pripravi zakonodaje, s katero bi lahko odpravili kajenje v vseh zaprtih javnih prostorih in delovnih mestih, vključno z bari in restavracijami. Uvedba takšnih zakonov pa ne bi le podaljšala življenjske dobe in izboljšala zdravja državljanov, ampak bi tudi omogočila zmanjšanje števila delovnih dni, izgubljenih zaradi bolezni. Kljub nekaterim očitkom, da bi uvedba takšne politike povzročila škodo v gostinskem sektorju ali ga celo uničila, podatki iz New Yorka kažejo, da se je število delovnih mest v barih in restavracijah po uvedbi zakona o prepovedi kajenja v javnih prostorih povečalo za 10.600 (8,7 odstotka).
Od leta 2004 so podobno politiko uvedle tudi nekatere evropske države in pokrajine, in sicer Irska, Norveška, Italija, Malta, Švedska in Škotska, nekatere druge (Anglija, Wales, Severna Irska in Belgija) pa se na to že pripravljajo.
Na Irskem, ki je omenjeno prepoved uvedla marca 2004, so ukrepi naleteli na dober odziv tako med kadilci kot tudi nekadilci. Tako je bila kar 96 odstotkov vprašanih prepričanih, da je nova zakonodaja dosegla svoj cilj, temu pa je potrdilo tudi 80 odstotkov nekadilcev. Po podatkih Partnerstva za življenje brez tobaka naj bi bil tobak največji vir onesnaževanja v tistih zaprtih prostorih, kjer ljudje kadijo. Poleg tega kar 85 odstotkov dima v prostoru sestavlja dim, ki se sprosti pri gorenju cigaret med posameznimi vdihi, takšen dim pa naj bi bil tudi bolj strupen od dima, ki ga vdihujejo in izdihujejo kadilci.
Temu botruje dejstvo, da cigareta, ki jo kadilec drži v rokah ali odloži v pepelnik, gori pri nižji temperaturi kot med vdihavanjem, pri takšni temperaturi pa se tudi sprošča kombinacija kemikalij, ki vsebuje večji delež strupov.
Cigaretni dim vsebuje prek 4.000 kemičnih spojin, vključno z nekaterimi, ki jih je mogoče najti v onesnaževalih zraka in odpadkih, označenih z oznako "nevarno". Od teh spojin naj bi jih vec kot 50 povzročalo raka, 100 od njih pa je strupenih ali kako drugače nevarnih zdravju.
Vir: STA, 21. 3. 06 in http://www.zib.si
|
Slovenska zveza za tobačno kontrolo in javno zdravje |
