KAJENJE V RS – STATISTIČNI PODATKI 2006-2008

 

 

 

Izpostavljenost tobačnemu dimu (2006-2008)

1. Upad rabe tobaka med odraslimi  22,3%-17,5%
2. Zmanjšano število tistih, ki so izpostavljeni tobačnemu dimu 27% na 21%
3. Zmanjšanje deleža tistih, ki kadijo v zaprtih prostorih od 17%  na 12%
4. O opustitvi kajenja razmišlja 58,8% kadilcev
5. V letu 2006 je bilo izpostavljeno tobačnemu dimu 57,2% nekadilcev, v letu 2008 pa 44,2% nekadilcev

 

  VIR: IVZ RS IN CENTER ZA RAZISKOVANJE JAVNEGA MNENJA NA FDV (Anketiranih 990 polnoletnih prebivalcev RS)

 

 

 

ODNOS JAVNOSTI DO KAJENJA IN ZOUTI  (Vir: Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Natasa Blažko)

 

Raziskava javnega mnenja (reprezentativni vzorec 1000  državljanov Slovenije; avg.07,nov.07 in maj 08)

Kaže, da je delež kadilcev po uvedbi ZOUTI, padel iz 22,3% na 17,5%. Maja 2008 se je podpora ZOUTI dvignila na 79,2%. Okoli 70% anketiranih je prepričanih, da se bo zmanjšala obolevnost zaradi zagotovljenega dela vseh zaposlenih v s tobačnim dimom neonesnaženem okolju. Prepričanje, da bo ZOUTI kadilce spodbudil k opustitvi kajenja, se je okrepilo maja 2008 (46,6%).

 

Delež tistih, ki zaradi ZOUTI manj pogosto obiskujejo lokale, je od avgusta do novembra 2007 narastel iz 12,4 na 13,3%.  Indeksi obsega prihodka v gostinstvu so se po sprejetju ZOUTI za nekaj odstotkov povečali.

 

Med kadilci je 20,5% takih, ki se poskušajo odvaditi od kajenja. Delež teh od avgusta 2007 do maja 2008 konstantno narašča (13,6% do 20,5%).  Iz podatkov agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve je razvidno, da se po uveljavitvi ZOUTI krepi dejavnost restavracij in gostiln, še posebej okrepčevalnic, samopostrežnih restavracij, slaščičarn in kavarn.

 

 

Svetovna raziskava odnosa mladih do tobaka (VIR: Medicinska fakulteta, katedra za javno zdravje, asist.mag. Mojca Juričič, dr.med.)

 

Mladi v obdobju odraščanja odkrivajo novosti in pridejo v stik tudi s tobačnimi proizvodi. Kajenje v tem obdobju je zaradi razvoja in rasti za organizem toliko bolj škodljivo, enako tudi izpostavljenost pasivnemu kajenju. Iz podatkov raziskave opredeljuje avtorica kje je potrebno v Sloveniji več narediti:

-         dosledno izvajati zakonodajo o prepovedi prodaje cigaret otrokom in mladostnikom

-         nadzorovati javna mesta – ali se upošteva ZOUTI

-         posredovati na primeren način informacije o škodljivosti kajenja mladim v šolah

-         preko mladih vplivati tudi na starše in vrstnike – kadilce

-         mladim, ki kadijo ponuditi programe za prenehanje, odvajanje od kajenja

 

 

 

Starost 13 - 15 let, v letih 2003 in 2007:

 

-         Delež mladih, ki so kadarkoli kadili, se je znižal iz 66,4% na 61,6%.

-          Delež rednih kadilcev iz 28,5% na 24,9%.

-         Znižal se je delež mladih, ki so začeli kaditi pred desetim letom ter tistih, ki so odgovorili da obstaja možnost, da bodo začeli kaditi v naslednjem letu.

-         Delež tistih, ki kadijo vsak dan, se je povečal iz 7,7% na 11,4%, bolj izrazito pri dekletih. Povečal se je delež tistih, ki so odgovorili, da jim je bila cigareta ponujena reklamno (z 9% na 11,3%)

-         Večji del mladih se s prepovednjo kajenja na javnih mestih strinja, delež se je povečal z 68,7% na 71,4%

 

 

 

Razširjenost kajenja med slovenskimi mladostniki, starimi 15-16 let, v letih 1995-2007, ESPAD (VIR: UKC Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, mag. Eva Stergar,)

 

-         Obdobje 1995 – 2003, statistično značilno naraščanje tistih, ki so pokadili eno cigareto v vsem življenju, z 59% na 67%

-         Naraščanje rednega kajenja s 16% na 27%

-         Zmanjšan odstotek tistih, ki nikoli v življenju niso kadili tobaka z 41% na 33%

-         Zmanjšan odstotek tistih, ki so s kajenjem zgolj eksperimentirali

 

-         V letih 2003 – 2007; zmanjšano število tistih, ki so pokadili eno cigareto na 61%.

-         Upad rednega kajenja s 27% na 21,9%

-         Na spremembe so verjetno vplivale sistemske rešitve (omejevanje kajenja na javnih mestih, prepoved oglaševanja tobaka in sponzoriranja prirerditev s strani tobačne industrije, uvajanje sistematičnega izobraževanja mladih v okviru šolskega programa (Spodbujajmo nekajenje – 3,4. razred OŠ do zaključka OŠ)

 

Po mnenju avtorice bi bilo potrebno usmeriti več napora v nadaljnje širjenje izobraževanja nekadilskih generacij v okviru rednega pouka, pa tudi v striktno uveljavljanje določil ZOUTI (prepoved prodaje tobačnih izdelkov mlajšim od 18 let)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Nazaj